Osumljeni strelec na gardista je v Afganistanu sodeloval s Cio

Sredinega napada na pripadnika nacionalne garde v Washingtonu je osumljen afganistanski državljan, ki je v preteklosti s svojo enoto posebnih afganistanskih sil sodeloval z ameriško obveščevalno agencijo Cia v boju proti talibanom, danes poročajo ameriški mediji.

29-letni Afganistanec, ki je letos aprila v času vlade Donalda Trumpa dobil politični azil v ZDA, se je z avtomobilom pripeljal do prestolnice Washington iz zvezne države Washington na zahodu ZDA. Nedaleč od Bele hiše je s pištolo pristopil k pripadnikom nacionalne garde iz Zahodne Virginije, ustrelil 20-letno gardistko, ji odvzel orožje in naprej streljal z njim. Zadel je še 24-letnega podčastnika.

Tretji pripadnik nacionalne garde ga je zabodel z nožem, četrti pa večkrat ustrelil, poroča televizija CBS. Osumljenec ostaja v bolnišnici z ranami, ki niso smrtno nevarne, dodaja CBS.

Cia je potrdila, da je napadalec sodeloval z ameriško vlado v Afganistanu kot član partnerskih sil v Kandaharju. Predsednik Joe Biden je leta 2021 ukazal umik ameriških vojakov iz Afganistana, njegova vlada pa je dovolila priselitev v ZDA več deset tisoč Afganistancem, ki bi jih sicer talibani najverjetneje ubili zaradi sodelovanja z Američani.

Direktor Cie John Ratcliffe je danes dejal, da takšnim, kot je napadalec na pripadnike nacionalne garde, nikoli ne bi smeli dovoliti vstopa v ZDA, poroča CBS.

Tožilstvo bo zahtevalo smrtno kazen

Zvezna tožilka okrožja prestolnice Washington Jeannine Pirro je danes na novinarski konferenci povedala, da sta ranjena pripadnika nacionalne garde še vedno v bolnišnici v kritičnem stanju. Kot je dejala, je osumljenec obtožen napada z namenom umora in posedovanja strelnega orožja med kaznivim dejanjem. Priznala je, da motiv za napad ostaja neznanka, osumljenec pa ne sodeluje s preiskovalci.

Če kateri od gardistov umre, ga bodo obtožili naklepnega umora, je dejala Pirro, pravosodna ministrica ZDA Pam Bondi pa je pohitela z napovedjo, da bodo zahtevali smrtno kazen. Direktor FBI Kash Patel je dejal, da incident preiskujejo kot teroristični napad.

Osumljenec za napad je živel v zvezni državi Washington z ženo in petimi otroki, navaja CBS. Vojaški vir je za televizijo povedal, da je bil moški zelo razburjen zaradi smrti kolega in enega od poveljnikov afganistanskih enot, ki so ga ZDA pustile na cedilu in mu niso dovolile vstopa. Azil je dobil letos, poteka pa postopek za njegovo dovoljenje za delo in bivanje v ZDA, kjer je tako na povsem zakonit način.

Kljub temu je Trump v sredo pozval k izgonu vseh priseljencev, ki ne marajo ZDA. Pozval je k ponovnemu pregledu vseh Afganistancev, ki so prišli v ZDA v času prejšnje vlade, ministrstvo za domovinsko varnost pa je prekinilo obravnavo prošenj za azil iz Afganistana, poroča CBS.

Biden: Nobeno nasilje ni sprejemljivo

Bivši predsednik Biden je v odzivu na napad na omrežju X zapisal, da nobeno nasilje ni sprejemljivo in dejal, da s soprogo Jill molita za ranjena gardista in njuni družini. Podobno je objavil tudi nekdanji predsednik Barack Obama.

Obsodbe napada so izrazili drugi znani ameriški politiki, med njimi podpredsednik ZDA J. D. Vance, ki je opozoril, da motiv za napad še ni znan. Načelnik zveznega urada nacionalne garde general Steven Nordhaus je odpovedal praznovanje z vojaki v oporišču Guantanamo na Kubi in se je vrnil v Washington.

Napad na člana nacionalne garde se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi Trumpovih napotitev nacionalne garde v nekatera demokratska mesta po ZDA. Ukaz za napotitev nacionalne garde na ulice Washingtona je izdal avgusta, prejšnji teden pa je zvezna sodnica odredila konec razporeditve v Washingtonu. Odredbo je odložila za 21 dni, da bi vladi dala čas za umik enot ali pritožbo.

Kot piše ABC News, je po zadnjih podatkih v prestolnici 2.188 pripadnikov nacionalne garde iz različnih zveznih držav. Trump je po napadu odredil, da se jih v Washington pošlje še 500.